Me boš ljubil do konca dni, konca noči, v luči, v temi, v mavrici in gosti megli? Me boš ljubil brezpogojno in iskreno, hvaležno in večno kot ljubijo le otroci? Me boš ljubil preko sanj, boš poljubljal moje lice, ko koža več ne bo napeta, boš v mojih očeh še videl iskrivost, ko bodo izžarevale modrost? Bo moj smeh vedno najlepša glasba tvojim ušesom? Boš še prijel mojo zdelano dlan in božal ukrivljen hrbet? Boš si še vedno želel ležati le na mojih prsih? Bo bitje mojega srca dovolj?
Boš z mano presegel meje življenja?
A zmoreš?
A ... obstajaš?
Ni komentarjev:
Objavite komentar