noč je hudič

Bilo mi je izredno slabo. Zvila sem se v dve gubi in potisnila glavo med kolena. Vse se je vrtelo. Ni pomagalo, če sem oči zaprla ali odprla, če sem gledala v zrak, tla ali vstran, belomodre ploščice so poplesavale pred mojimi očmi. Kar naenkrat pa je skoz mene šinil gromozanski val vročice, ki mi je obrnil želodec. Komaj sem zadela školjko. Tako močno sem kozlala, da sem mislila, da bom izbljuvala jetra. Ko se je neznosno riganje končno končalo, sem se priplazila do umivalnika, se dvignila in si splahnila obraz. Takoj, ko sem si skušala umiti zobe, sem kozlala še enkrat. Ni ga hujšega, kot ko ti obrača prazen želodec. Ko pljvaš sam žolč, rigaš pa kot kurčevi jeleni, ki se gonijo. Ali karkoli že pač počno. 

Vse skupaj je šlo predaleč. Veliko predaleč.