Zajeb

V preteklih tednih je po moji glavi rojilo več vprašanj kot v preteklih štirih letih.

Ko udariš v zid, te močno zaboli glava, nato še nekaj časa okoli kažeš razbito arkado, modrico in buško, kmalu pa v obratnem vrstnem redu izginejo ena za drugo. Tudi bolečina izgine, prej kot slej pozabiš, da si se udaril, a vseeno vsake toliko potihem prekleješ zid v katerega si se neumno zabil. Seveda, zid, ne pa sebe.

Ljudje takooo radi valimo krivdo na druge. Ne le ljudi, tudi stvari! Prekleta stopnica se je izmaknila, neumen kozarec, ki je zdrsnil iz roke, zabit prijatelj, ki je pozabil poklicati in tečna mama, ki ti ne dovoli iz hiše, seveda prasec od moža, ker te je prevaral in prekleta punca, ki ti je zlomila srce. Kdo se ob bolečih trenutkih vpraša, kaj sem pa tu storil sam? Da, prej kot slej se zavemo, da smo mi tisti, ki smo se spotaknili, nismo prosili dovolj naglas, posvečali dovolj pozornosti itd. In smo zopet tam. Naše neumno razmišljanje o življenju se preveša iz leve na desno, nikakor ne najdemo tistega ravnotežja med sabo in onim.

Nikoli nismo krivi sami, nikoli pa ni krivo ono. Vedno se vse nekako izliva in preliva, da daje čudovito iluzijo usode, neke poti in magične ujetosti v zapisano. Kaj je torej življenje? A so to ob rojstvu izrisanje črte na roki ali gre le za kup pravilnih in napačnih odločitev? Če gre za prvo, se ni vredno truditi, jebeš, tip te pusti, malo počakaš, češ, bo že življenje pokazalo ali je to prava odločitev. Kaj pa če pa se s tem čakanjem zajebeš in tisti pravi ne potrka na vrata? Kaj če si preprosto zajebal? A se sploh lahko zjutraj pogledaš v ogledalo vedoč, da si kriv TI in SAMO TI? Bolj ko se trudiš ugotoviti kam in kako te nese, bolj ko razmišljaš, v večjem sranju si. Po eni strani se ti zdi, da si takrat pohodil tist olupek in si se zaradi tega spotaknil čez pločnik, razbil nos in se zaletel v izložbo v kateri je simpatično dekle pripravljala izložbo, se vanjo zaljubil, jo poročil in živel srečno do konca svojih dni. Kako veš, da tega dekleta ne bi opazil, če si vmes ne bi rabil razbiti nosa? Si pripravljen zavrteti čas nazaj in tvegati? Kako veš, da si zajebal? Kako veš ali je bilo mišljeno, da zajebeš?

Preprosto ... Ne veš. Nikoli ne boš. Če se zajbeš, si se pač zajebal, samo čas ti bo spotoma razkril odgovore na vprašanja. Pa še to ni nujno. Pač ne veš. In že zato si najebal.