Sam, a ne osamljen

Tako lepo bi bilo razpreti krila in iti stran, poleteti, začutiti, kako te veter nese v življenje. Nič me ne bi ustavilo, nič več me več ne bi zadrževalo, vseeno bi bilo ... Letala bi s cveta na cvet, zdaj bi pila nektar tu, drugič spet na onem travniku, ničesar ne bi bilo treba obžalovati in za nikogar skrbeti. Včasih želim preprosto skočiti pa kaj bo pač bo ...



Da, preprosteje bi bilo biti metulj. Svobodno in brez skrbi. Brez obvez ...

Mogoče, mogoče pa bom ...

Tjaša

P.S. Ej, ne se sekirat, maš vse kar rabiš; lepoto, pamet, super osebnost ... Da vidiš, moreš gledat, odpri oči in svet bo takoj bolj pisan in poln metuljev. Kmalu bo tut nate kak prletu, da pa bi lahko, moreš najprej razpret svoj prelep cvet, ki ga skrivaš. Love ya =*