Ojea!!!

Ha, pa je novo šolsko leto le prineslo nekaj dobrega!

S septembrom se je namreč začela nova sezona Razočaranih gosopdinj! =D

Prijetno gledanje (meni pravgotovo bo!) =D

Tjaša

Stop policiji!

28. 09. 2009

Ah, ja ...

Dan se je sam po sebi odvijal prav fantastično! Nisem težko vstala, predura je bila zanimiva, pouk vzdržen, kontrolna je šla. Tudi kosilo je bilo dobro, dan prijeten in lazenje na šentvid sproščujoče. Vse dokler ... Me na poti domov niso ustavili organi oblasti - policaji.


Nič kriva nič dolžna se vozim domov, poslušam svojo glasbo na mp3 in se brigam samo zase, medtem ko mi oni pomahajo s svojo rdečo lučko (ki bi se pravzaprav lepo podala z barvo moje sobe ...). Najprej sem jih vprašala, če sploh mislijo resno, nato sem pustila osebne podatke (vmes je policistu še telefon zvonil ...) in domov šla PEŠ. Seveda sem jih vprašala tudi, s čim sem si zaslužila (neželjeno) pozornost, v odgovor pa sem dobila, da pač nimam luči. Seveda jih nimam, če pa so mi jih ukradli! Zakaj kupovati nove, če vem, da bo vedno znova isto? Eh, ja ... Saj je res, da nimam kaj iskati brez luči na cesti, a sem prepričana, da ljudi, ki počnejo mnogo večje neumnsti, mirno spustijo mimo.

Ne pljuvam po nikomur, le neumno se mi zdi, da se ljudnje ukvarjajo z neškodljivimi malenkostmi, medtem ko se na drugi strani ruši svet.

Tjaša

Šola

27. 9. 2009

No, pa se je uradno začelo ... Sprva z oceno pri LUM, jutri s testom pri francoščini. In po tem se do decembra vrjetno sploh ne bo ustavilo ... Upam le, da ne bomo pisali testa dva dni pred božičem, kot smo lani ...



Vsem želim uspešno leto, študentom pa uspešen začetek študiranja! =)

Tjaša

Zmešnjava misli

24. 9. 2009

Dnevi, kadar te luna pozdravlja, še preden je šlo sonce spat in trenutki, ki jih preživiš sam z glasbo, ki je ne mara nihče razen tebe, so tisti, ki gradijo človeka. Malo po malo, dokler se ne razvije in zraste.

Tudi dnevi samote niso vedno slabi. Sprva malce zastrašujoči, nato osamljeni, navsezadnje pa spoznaš, da še kako koristni. Danes sem, kljub poznemu prihodu iz šole, pospravila celo stanovanje (tudi kopalnico!), pogledala vse serije na RTL-u, pospravila vso posodo izpred 14 dni, rolala in še vedno imela dovolj časa, da napišem post, kasneje pa še uredim zapiske za francoščino.

Prej sem omenila, da sem šla rolat ... Že kar pozabila sem na občutek, ko s prazno glavo strmiš v daljavo, mrmraš besedila svojih najljubših pesmi in uživaš v tekmovanju s sončnim zahodom. Tako malo je potrebno, da je človek srečen. Že kompliment popolnega tujca ob najmanj pričakovanem času, ti lahko popolnoma razblini oblake, ki prepečujejo veselju, da bi prikukalo na plan.

Ah, ja, življenje je lepo. Življenje je kratko v primerjavi z večnostjo, a ta je sama po sebi dolgočasna. Ne pozna borbe s časom, ki začini naše življenje vsako jutro, ko lovimo avtobus, ne pozna občutka krivde in ni se ji težko zmotiti, ker ve, da bo imela še mnogo priložnosti, da to popravi. Z nami pa ni tako. Mi vsako jutro vstanemo z razlogom in če si bomo pred odhodom v svet nadeli še nasmeh na obraz, bomo polepšali dan samemu sebi in mnogim, ki bogatijo naše življenje s svojim obstojom. Pa tudi če so ti tisti, ki ločijo naše življenje od večnosti.


Rada bi še povedala, da je moja sestra skočila čez lužo in bo svojo pot nazaj iskala celih sedem mesecev, kar me sicer ne veseli najbolj, a sama pravi, da je le en klik stran. Zatorej: živel internet! =) Sekica, rada te mam, uživaj in izkoristi teh sedem mesecev kar se da po svoje ;)!

Love ya all,

Tjaša

Moja zadnja objava

No ja, tudi sama sem se odločila, da bom odstopila od bloga. Mislim, da je vse zgubilo s tem smisel. Kaj več pa mi vrjetno ni treba razlagat =)

Kot je pa tut Neja povedla, vsak konec je nov začetek in vse se zgodi z razlogom. =)


Fajn je blo =D

Uživite =)
Mandy*

Goodbye

Vsaka stvar se zgodi z rozlogom? Ne vem, mogoče ja, mogoče ne.

Mislim, da se spodobi, da se poslovim. =) Torej...
Dragi bralci, js sm se odločla, da bom nehala pisat ta blog.
Preživel je velik hudga in slabga, lepga in dobrga... in to je to. Vsak konec je nov začetek.

Uživajte v branju dobrih postov in blogov nasploh ;)

Neja, še zadnjič.

Dragi bralci!

Vsi, ki ste ta blog spremljali od začetka (ali pa vsaj nekaj časa), ste opazili, da ima tri enakovredne lastnice. S tem namenom je tudi nastal. Da bi ohranjal in okrepil našo vez, ki se je z vstopom na gimnazijo krebko oslabila ... Počutim se dolžna, da vam razjasnim zakaj.

Nova šola pomeni nova doživetja, prijateljstva in začetke. Gotovo se spominjate nezadovoljstva treh prijateljic, ko so 1. 9. 2008 stopile v dva različna razdreda. M. in N. sta prišli v d-razred, T. pa v c. Na začetku je še šlo ... Skupni odmor za malico, skupna športna vzgoja, pijača po pouku ... Ker pa smo se po mesecu dni (okej, približno, slaba sem z datumi ...) že začele bolj spoznavati s svojim razredom in s tem vse manj družiti druga z drugo. Jaz sem kot manjšina to začutila, a se nisem s tem obremenjevala, ker sem bila prepričana, da nas ne more ločiti čisto nič. Minevali so dnevi in jaz sem skrbela za svoje povprečje ocen, ki mi mesečno prinaša denar in ohranjala svojo vezo s fantom, ki sem ga videvala samo ob koncih tedna, punci pa sta hodili ven. Sprva sami, nato s sošolkami ... To je popolnoma razumljivo. Jaz pač nisem imela ne moči ne volje, da bi v petek visela v Markizu, punci pa nista imeli časa med odmorom, ker sta morali na pijačo v Pivnico. Ker se je to konstantno ponavljalo in sem se začela zavedati, da se izgubljamo, zato sem svojo odsotnost poskušala popraviti med minulimi počitnicami. Ko smo se dobili pri N. ali R. na Krki ali nekje pač ob gledanju filma, je vse potekalo sorazmerno v redu in iskren smeh ob malih neumnostih se je zopet kazal na naših obrazih. M. je prespala pri T. in obratno, skupaj smo obiskovale večje fešte in se vsi skupaj kot družba odpravili tudi na morje ...

Tam je bilo lepo. Res je, da človeka spoznaš v popolnoma drugačni luči, ko si z njim 24/7 ... Popolnoma drugačni luči.

Sprva je bilo vse super. Smejali smo se, hodili v Krk, na plažo, kartali smo ... In malce preveč popivali ... Napaka povzroči napako in dva dni streljanja z očmi sta pustila posledice. M. in N. sta šli domov v nedeljo, kot je bilo predvideno, jaz pa sem ostala s fanti in sestro. Res, da se ne zdi ravno pravično in tudi samo po sebi ni. A če bi izrazili željo, to ne bi bil problem, poklicali bi starše, uredili prevoz in bi nekako šlo. A želeli sta domov, ker je bil to zadnji teden počitnic pa še na Grand rock Sevnica sta hoteli iti. Pritisk se je avtomatsko znižal in že to, da so fantje mnogo manj zahtevni za vzdrževanje (sorry, guys=P), je bil vzrok, da smo se odločili še malce ostati. Do četrtka. Ko smo prišli domou, res nismo nikogar obvestili o tem, a je bila moja objava dovolj jasna, da smo doma. In ker telefon ni zazvonil, sem se počutila ničvredno in zavrženo, kar sem pokazala z določenim postom na zadnji dan počitnic. Učinek je bil zadovoljujoč in stvar za mano ... A očitno si druga polovica ni opomogla in me imela "na pavzi" še naprej. Sami mi je prijateljstvo pomenilo več od ponosa in zato sem si vztrajno risala nasmeh na obraz. Ker sem še vedno ostajala v senci, sem zgubila živce in po opozorilnem postu zapustila blog. Napaka. Ta napaka me je skoraj stala svojega dela bloga, ki mi ogromno pomeni in pojasnila bralcem, za katerega ne vem, če bi ga punci napisali ali ne. Plaz dogodkov, ostrih besed in strupenih mailov je bil navdušojoč (v obratnem pomenu besede) ... Vsebina le - teh bo ostala anonimna, ker gre za precej osebne stvari.


Upam, da nas razumete in nikar nas ne obsojajte zaradi stvari, ki bi se lahko zgodile komurkoli.

Tjaša*

:)

Včasih se stvari zgodijo tako nepričakovano, prehitro.
Včasih ti taka stvar zareže rano v srcu.
Včasih je bolje pustiti stvari takšne kot so.
Včasih rabiš samo en objem, da se počutiš spet ljubljeno.
Včasih se je treba prepustiti toku.
Včasih se splača tvegat.
Včasih so spomini še edino, kar te veže na neko osebo.
Včasih spoznaš, da nove stvari sploh niso tako slabe, kot si mislil na začetku.
Včasih ostaneš brez besed.


Včasih....oh ja, včasih... :)

Hate me today. Hate me tomorrow.
Hate me for all the things i didn't do for you.
Hate me in ways, yeah ways hard to swallow.
Hate me so you can finaly see what's good for you.

Oh, I just love this song! =D

Mandy*

Mi smo šli pa na morje! =D

Okej, tuki je par slik iz morja, kerih je mali milijon. Večino je pa itak povedala Tjaša. Uglaunem mel smo se zlo fajn!

še več slik pa lahk najdete na mojem facebooku :)

Uživite,
Mandy*