Dragi bralci!

Vsi, ki ste ta blog spremljali od začetka (ali pa vsaj nekaj časa), ste opazili, da ima tri enakovredne lastnice. S tem namenom je tudi nastal. Da bi ohranjal in okrepil našo vez, ki se je z vstopom na gimnazijo krebko oslabila ... Počutim se dolžna, da vam razjasnim zakaj.

Nova šola pomeni nova doživetja, prijateljstva in začetke. Gotovo se spominjate nezadovoljstva treh prijateljic, ko so 1. 9. 2008 stopile v dva različna razdreda. M. in N. sta prišli v d-razred, T. pa v c. Na začetku je še šlo ... Skupni odmor za malico, skupna športna vzgoja, pijača po pouku ... Ker pa smo se po mesecu dni (okej, približno, slaba sem z datumi ...) že začele bolj spoznavati s svojim razredom in s tem vse manj družiti druga z drugo. Jaz sem kot manjšina to začutila, a se nisem s tem obremenjevala, ker sem bila prepričana, da nas ne more ločiti čisto nič. Minevali so dnevi in jaz sem skrbela za svoje povprečje ocen, ki mi mesečno prinaša denar in ohranjala svojo vezo s fantom, ki sem ga videvala samo ob koncih tedna, punci pa sta hodili ven. Sprva sami, nato s sošolkami ... To je popolnoma razumljivo. Jaz pač nisem imela ne moči ne volje, da bi v petek visela v Markizu, punci pa nista imeli časa med odmorom, ker sta morali na pijačo v Pivnico. Ker se je to konstantno ponavljalo in sem se začela zavedati, da se izgubljamo, zato sem svojo odsotnost poskušala popraviti med minulimi počitnicami. Ko smo se dobili pri N. ali R. na Krki ali nekje pač ob gledanju filma, je vse potekalo sorazmerno v redu in iskren smeh ob malih neumnostih se je zopet kazal na naših obrazih. M. je prespala pri T. in obratno, skupaj smo obiskovale večje fešte in se vsi skupaj kot družba odpravili tudi na morje ...

Tam je bilo lepo. Res je, da človeka spoznaš v popolnoma drugačni luči, ko si z njim 24/7 ... Popolnoma drugačni luči.

Sprva je bilo vse super. Smejali smo se, hodili v Krk, na plažo, kartali smo ... In malce preveč popivali ... Napaka povzroči napako in dva dni streljanja z očmi sta pustila posledice. M. in N. sta šli domov v nedeljo, kot je bilo predvideno, jaz pa sem ostala s fanti in sestro. Res, da se ne zdi ravno pravično in tudi samo po sebi ni. A če bi izrazili željo, to ne bi bil problem, poklicali bi starše, uredili prevoz in bi nekako šlo. A želeli sta domov, ker je bil to zadnji teden počitnic pa še na Grand rock Sevnica sta hoteli iti. Pritisk se je avtomatsko znižal in že to, da so fantje mnogo manj zahtevni za vzdrževanje (sorry, guys=P), je bil vzrok, da smo se odločili še malce ostati. Do četrtka. Ko smo prišli domou, res nismo nikogar obvestili o tem, a je bila moja objava dovolj jasna, da smo doma. In ker telefon ni zazvonil, sem se počutila ničvredno in zavrženo, kar sem pokazala z določenim postom na zadnji dan počitnic. Učinek je bil zadovoljujoč in stvar za mano ... A očitno si druga polovica ni opomogla in me imela "na pavzi" še naprej. Sami mi je prijateljstvo pomenilo več od ponosa in zato sem si vztrajno risala nasmeh na obraz. Ker sem še vedno ostajala v senci, sem zgubila živce in po opozorilnem postu zapustila blog. Napaka. Ta napaka me je skoraj stala svojega dela bloga, ki mi ogromno pomeni in pojasnila bralcem, za katerega ne vem, če bi ga punci napisali ali ne. Plaz dogodkov, ostrih besed in strupenih mailov je bil navdušojoč (v obratnem pomenu besede) ... Vsebina le - teh bo ostala anonimna, ker gre za precej osebne stvari.


Upam, da nas razumete in nikar nas ne obsojajte zaradi stvari, ki bi se lahko zgodile komurkoli.

Tjaša*