28. 09. 2009
Ah, ja ...
Dan se je sam po sebi odvijal prav fantastično! Nisem težko vstala, predura je bila zanimiva, pouk vzdržen, kontrolna je šla. Tudi kosilo je bilo dobro, dan prijeten in lazenje na šentvid sproščujoče. Vse dokler ... Me na poti domov niso ustavili organi oblasti - policaji.
Nič kriva nič dolžna se vozim domov, poslušam svojo glasbo na mp3 in se brigam samo zase, medtem ko mi oni pomahajo s svojo rdečo lučko (ki bi se pravzaprav lepo podala z barvo moje sobe ...). Najprej sem jih vprašala, če sploh mislijo resno, nato sem pustila osebne podatke (vmes je policistu še telefon zvonil ...) in domov šla PEŠ. Seveda sem jih vprašala tudi, s čim sem si zaslužila (neželjeno) pozornost, v odgovor pa sem dobila, da pač nimam luči. Seveda jih nimam, če pa so mi jih ukradli! Zakaj kupovati nove, če vem, da bo vedno znova isto? Eh, ja ... Saj je res, da nimam kaj iskati brez luči na cesti, a sem prepričana, da ljudi, ki počnejo mnogo večje neumnsti, mirno spustijo mimo.
Ne pljuvam po nikomur, le neumno se mi zdi, da se ljudnje ukvarjajo z neškodljivimi malenkostmi, medtem ko se na drugi strani ruši svet.
Tjaša
2 komentarja:
pač nimajo kej za delat, tut zdolgočaseni morjo obstajat... :S
Očtino res! =)
Objavite komentar