Sladke male sanje

Ko sem bila zelo majhna, sem sanjarila o marsičem.

O tem, da bom nekoč zdravnica, veterinarka, frizerka, celo striptizeta ... Sanjarila sem o veliki hiši z vrtom in bazenom, psom, mačko in zlato ribico v majhnem akvariju v dnevni sobi. Sanjarila sem o prespanih dopoldnevih in večnem poletju. Verjela sem, da bom enkrat ujela mavrico in z njo poletela. Verjela sem, da otroke prinese štorklja in da so deževniki le živi špageti. Sanjarila sem, da bom tudi sama nekoč postala princeska, ko me bo sicer bridke usode rešil princ na belem konju.


Danes se zavedam, da je deževnik žival, otrok posledica nespametnega dejanja, mavrica odboj svetlobe v kapljicah, da za vsakim poletjem nastopi turobna jesen, da ne bom nikoli študirala medicine, ker je naravoslovje moj trn v peti in da bo moja hiša velika le toliko, koliko bo debela moja denarnica.

Zdaj vem, da se rešim lahko le sama, ker princev ni.

Tjaša