Sama doma.

TV program znam že na pamet. Na RTL-ju sem vse predvajane serije že videla. Vsaj 3×! Vse dele do sedaj obstoječih sezon vseh mojih najljubših serij sem ne samo pogledala, ampak že tako natabčno naštudirala, da točno vem, kdaj kdo zakleje. Vsa pošta in vsi maili so že prebrani.


Hiša je prazna ... Vsak je prezaposlen sam s seboj. Vsi načrti padejo v vodo in kot ponavadi ostaneš zdolgočasen in sam. In kaj ponavadi počnemo, ko nam je res dolgčas? Vključimo televizijo in poiščemo nek neumen program, TV damo zelo na glas, poiščemo neke stare obleke in kar vse namečemo nase, zavihamo rokave in se igramo čistilko svoje lastne sobe. Seveda dretja ob melodijah znanih "komadov" ne manjka in čez urico ali dve se tvoja soba blešči. Kaj pa potem? Dela več ni, dolgčas te še bolj osami in kmalu se počutiš utesnjeno v svoji veliki sobi. Ta čistost te živcira, minute se vlečejo kot ure, časa za razmišljanje pa je več kot preveč. Padeš v globoko depresijo in začneš močno dramatizirati. Nikogar, ki bi ti lahko pomagal pa seveda ni na spregled.

Sovražim ponedeljke. Še posebno tiste - osamljene. Takšne kot je današnji.

Tjaša