Brez posebnosti

Rada bi povedala in si olajšala dušo pa ne morem, ker mi to daje občutek, da obremenjujem druge s problemi, ki se tičejo samo mene. Rada bi zakričala in izkričala občutek jeze, ki ga nosim. Rada bi se izjokala vso krivdo, ki jo občutim. Pa kljub vsej zmedi v meni in okoli mene, vedno najdem tist "plan B". Vedno najdem krivino, potlačim čustva in pogoltnem bes, da bi okolici delovala stabilno. Na nogah me ohranjajo le še prijatelji. Reči nekomu ne je bilo vedno težko. Sploh če se zavedaš, da tega ne misliš. Ali pa če veš, da ima tisti ne neko ozadje, ki bi prijatelja prizadelo. In ravno te sladke laži, v katere na koncu vrjamemo tudi sami, naredijo prijatelja res dobrega. Prijatelja, ki te objame in ti ne da vedeti, da izrečenega ni mislil. Tistega, ki je zate vedno tu. Res vedno.

Tjaša