Starši, starši, starši..večen problem pri mladih. Kričanje, ropotanje, loputanje z vrati in rdeči obrazi. Vse to vključuje spore z našimi predragimi starši. No, vsak normalen najstnik ima te težave. Če teh težav nimaš si pa eden izmed 1% srečnikov in smo ti lahko ostali močno fauš. Pa vendarle, nas ostane še tistih 99%, kateri smo si vedno v laseh s starši. Kar je povsem normalno. Starši so takšna čudna bitja, katera nas hočejo obvarovati še pred tako drobno napakico in težavico. Bog ne daj, da nam las pade iz glave. No, mogoče pretiravam, ampak se učasih počutim prav tako. Sej ne da bi se to zmeraj dogajalo. Ampak so trenutki, ko ti enostavno poči film al ma pa mama PMS. In pol moraš poslušat pridige o tem kakšen si, kako bi se lahko pobolšal, kaj smeš in kaj ne (tako, da se potem že počutiš, kot, da si najhujši od najhujših), ti še pomožnosti za piko na i nameče toliko dela, da se ne vidiš skozi ali pa enostauno ne smeš ven. Ti pa se izgovarjaš na vse možne načine in se upiraš z usemi 4. Tisti tapametni pa raje zadržijo svoje mnenje in jim grejo te besede čez eno uho noter, čez drugo vn in si mislijo svoje. Ampak vedno mej u mislih, da nimaš samo ti teh problemov. Čeprav se ti zdi, da imajo usi drugi prekrasne starše, kateri jim use pustijo, se močno motiš. Eni imajo malo manj stroge, drugi malo bolj. Ampak zmeraj pomisli na to, da imajo drugi še bolj stroge od tvojih. Vem, lažje je pomislit na tiste, kateri imajo v tvojem pogledu super starše in se potem smilit samemu sebi in si zamišljat, kako bi blo fajn met take starše, kot jih ima tvoj prijatelj. Ampak navsezadnje ti starši nudijo streho nad glavo. In dokler je tako bo treba stisnit zobe in se potrudit. Starši ti bojo čedalje bolj zaupat in popuščali. Navsezadnje se bojo mogli sprijaznit s tem dejstvom, da njihov preljubi sinček ali hčerkica, dobiva krila s katerimi bo lahko poletel v svet, novih doživetij in ciljev nasproti. In da ne bo zmeraj v toplem maminem naročju, kateri ga bo zmeraj varoval ob padcih. Iz svojih izkušenj se največ naučimo. Vedi pa tudi to, da bojo starši ob tebi še ob tako težkih trenutkih in bodo oni tisti, kateri ti bodo prvi ponudili pomoč. Zato, slabe misli in grde besede nastran, da ne boš potem tega obžaloval. Prišel bo tudi tvoj čas. Do takrat pa misli z glavo in ohrani pozitivne misli. V vsakem slabem je nekaj dobrega. In prav je tako.
In še nekaj, ko ti pride, da bi najraje nekaj razbil in preklel vse živo,kar leze in gre, pojdi na zrak in začni teči, zavpij, daj ven to iz sebe. Lažje ti bo. Zmeraj pa imaš ob sebi prijatelje, kateri te bodo vedeli spravit v dobro voljo. =)
Kaj misliš ti?
Je res, da smo si starše izbrali sami?
4 komentarji:
Si jih zberemo sami... Hell NO!
Najbolj mi gre na k*urac, da me majo za največjega pijanca al pa dilerja... sej sm pa menda dost pametn (upam), da bi lahko zavrnu enga kretena, ko bi mi s tabletkam težiu... Prou maš:
I wish I could have parents of somebody else :)
Wanna trade :P
am, ja, če si jih zbiramo sami.. sem dobro zbrala! =) sam ne mislt, da moji ne znajo bit pain in the ass... pa useeno, sej si napisala: čez eno uho not, čez drugo vn, stisneš zobe, malo kimaš in pol je kr naenkrat use kul=)
love ya, enjoy*
uh tjaša srečna si če lahk to nardiš..mislim čez eno uho not čez drugo vn..js enostavno nemorem..proklet dolg jezik...čeprou mi učas ni žau. vsaj dam jim mal vedet da se znam postavt za sebe in da znam razmišlat s svojo glavo...
drgač pa kar se tiče tistga da se bojo mogl sprjaznt s tem, da vzletamo...am...bojo se ja...ampak še vedn se bojo utikal u stvari, ki se jih ne tičejo [vsaj moji :S]
js sse strinjam s tjašo, ker pač js mojih NE BI zamenju...za nobene...:P
Objavite komentar