Popolnost me živcira. Novo okolje je polno ljudi, ki so popolni.
Ali pa vsaj
mislijo, da so.

So trenutki, ko se čas ustavi, ko te štiri stene učilnice dušijo, mrzel polt ti zalije hrbet in ko se ti naježijo prav vse mišice (naježevalke), ki jih tvoje telo premore. Takrat me zgrabi pošastna želja po kričanju in besnenju, po nekontroliranem jokanju in ... A vse kar naredim je, da se prijazno nasmehnem in zamenjam temo pogovora ... Pa kaj! No, saj bo, minil bo dan, teden, tudi mesec. In potem spet od začetka; dan, teden, mesec ... Dan, teden, mesec ... Hodim v krogu. Blodim.
Vreme me spravlja ob pamet.
6 komentarjev:
najbolj me razkuri _________ !
Lp
=)
=*
tist glede popolnosti maš pa čist prou ne...ja faq...km gre ta svet...
uh..nas je več takih...Gimnazija me ubija :P
haha živi svoje življenje preden ustavriš novo! :D
to je pa namenjeno....
LP
ustvariš*
ja pač poveš osebi kar mu gre...al pa tut ne...men grejo na primer ful na ______ tisti k se ne morjo odločt...al pa tut ne...:P aja, pri pouku informatike je zanimivo...al pa tut ne...očirno ne tok, glede na to da sm tle gor...ali pač...
robi, bot tih, če nimaš nič pametnga za povedat:P ...
rtm*enjoy
Objavite komentar