Morje, ah, morje... Veter, voda, ljubezen, prijatelji, sreča, svoboda, odmor, lenarjenje, dobra knjiga in koktejli... Vse kar se zgodi na morju ostane tam in tako, kot valovi dolbejo lepe razpoke v skale, se lepi trenutki zapišejo v naš spomin... In tam ostanejo.
Bilo je lepo, dolgo je trajalo, vse je bilo tako kot bi si le lahko želela. Pot ni bila naporna, preostanek prvega dne pa že malce bolj... Vsaj mentalno, če že ne fizično (...khm). Ko smo končno vse usposobili, se raztovorili in čoln spravili nazaj v stanje uporabnosti se je dan že iztekal h koncu. Po pričakovanjih sem zaspala hitro in že prvo noč sem sanjala...
Hitro sem se spet znašla v svojem že dobro znanem okolju. Prvi, drugi dan na plaži je bil seveda nadvse dolgočansen. Pa tretji tudi. In ker sem se tega polnjenja baterij kaj kmalu naveličala, sem se že isti dan z Mp3-jem v ušesih in z meni priljubljeno glasbo odpravila v dolino z rolerji - baterije še malo sprazniti. Kar tako, za sprostitev. In ker moj dopust ne bi bil popoln, če na poti ne bi srečala Ane in Nuše, s katerima sem se že isti večer dobila in zabavala pozno v noč. V prvem tedni sem z njima spoznala veliko ljudi, veliko sta me naučili in noro smo se zabavale. Toda tudi "hard core" ponočevanja in nenehnih glavobolov se enkrat naveličaš, jutranji zadah in rahla omotica ti začnejo najedati živce in tako se je prvi teden žuranja, ki je že mejil na pretiravanje (ja, pa kaj, prav nič vzgojno in še manj odraslo... Pa še vedno...
Waaa =P), kot bi mignil poslovil od nas. Dekleti sa zapustili Krk in se odpravili v našo malo Slovenijo, mi pa smo dobili obiske - nažalost meni ne ljube.
Stisnila sem zobe in preživela zanimiv vikend, bilo je bolje, kot bi si lahko mislila. Dnevi so bili topli, veliko smo bili na čolnu, veliko smo se vozili, obiskali smo (spet)
Goli otok, tokrat sem imela s seboj celo fotoaparat (dobro, no, pa kaj, če samo na telefonu!) in posnela nekaj precej lepih fotografij, se tudi nasmejala in potihem odštevala dni, ki so me še ločili do prihoda Mateje in Neje.
Drugi teden je bil na začetku pravi kontrast prvemu. Spat sem se odpravljala zelo zgodaj, nisem hodila tako veliko ven, vreme je bilo grozno in dosti nas je nazeblo. Toda to me ni motilo, ker se je situacija z bližanjem vikenda vse bolj in bolj poboljševala. Z Žanom in Uršo smo se veliko družili, kartali, zabavali, smejali, hodili ven in, preprosto, imeli super. Dejstvo, da so bili kar 4 dnevi v treh tednih na smrt dolgočasni, me ni motilo.
Že tretji petek mojega dopusta, lenarjenja, uživanja in zabavanja, se mi je na le - tem pridružila moja draga Neja. Že takoj prvi dan sem jo seznanila z mojimi
kolegi na lokalni
fešti - na Kornićki noči. Tako hitro smo se navadili na novo postavo, da smo že kar isti dan imeli
nuld-nočno-kopanje. Ha, pa kaj če je to javna plaža!
Moja predzadnja in Nejina prva sobota dopustovanja je potekala povsem drugače, kot ostali dnevi. Za spremebo se svet ni vrtel okoli mene (ja, na dopustu si priviščim tudi z najdedanjem ljudi okoli sebe! ... Pa kaj!), ampak okoli Neje in Alena. Alen je bil namreč ravno tako na dopustu približno tak čas kot jaz, le da je bil on na Rabu, jaz pa na Krku. Za "presenečenje" smo Neji omogočili, da je svojega dragega videla mnogo prej, kot je bilo predvideno - od prihodu domov. Hja, bilo je romantično - za njiju. Jaz sem se sicer počutila kot peto kolo... Toda pomembno je, da sta ona dva uživala! <3) style="font-style: italic;">zelo ... paranoična, saj se je bližala nevihta... Ampak pustimo malenkosti.
Zadnji teden je bil prečudivit. Vse je bilo popolno (če ne štejemo tura, zobobola in drugih manjših poškodb). Zabavale smo se, z Matejo in Nejo (pa v veliki meri tudi z Žanom) hodile ven, jedle kar nam je srce poželelo, rolale (pa čeprav malo...), se igrale v
lunapraku, opazovale sexy turiste in sanjale(?!) o biti doma...
Bilo je ...
popolno.
